Skip to navigation – Site map
Revusov kanon

Dejstvo, najstvo in logika

Is, Ought, and Logic
Kazimierz Opałek and Jan Woleński
Translated by Vojko Strahovnik and Vesna Česen
p. 13–30
This article is a translation of:
Ser, deber y lógica

Abstracts

The paper discusses Is/Ought problem in light of the relationship between deontic logic and the logic of norms. The authors focus first on noncognitive solutions of Weinberger and von Wright. After refuting both of them as unsuccessful, they defend a non-linguistic conception of norms, which takes norming to be an act of some sort, norm the product of such an act, and normative statement the expression of the norm. | This article was published in English in Archiv für Rechts- und Sozialphilosophie, Vol. LXXIII (1987) No. 3, 373–385.

Top of page

Full text

1 Uvod

  • 1 Glej Stuhlmann-Laeisz 1983; von Wright (1985: 263‒281); Weinberger (1984: 454‒469).

1Opazila sva povečano zanimanje za tako imenovani problem je/naj (angl. Is/Ought problem) in posledice, ki jih ima ta za logiko.1 Ta problem ima tudi nekatere nadaljnje vidike, med drugim ontološke in epistemološke, vendar se bova v tem članku osredotočila na logične vidike, medtem ko bova druge omenila zgolj obrobno.

2 Logični problem je/naj je povezan z določenim razredom izjav, ki jih bova začasno imenovala »najstvene izjave«. Najstvene izjave so, prvič, stavki v slovničnem smislu. Drugič, so bodisi enostavni stavki bodisi z vezniki sestavljeni stavki. In nazadnje, so premise in zaključki sklepanj, ki jih bodisi intuitivno sprejemamo kot logično pravilne bodisi ne. Preproste in sestavljene najstvene izjave in sklepanja, v katerih te nastopajo, niso nikakršna filozofska iznajdba, kajti zlahka jih najdemo v običajnem jeziku ali pa v strokovnem jeziku moralistov in pravnikov. Torej je logična analiza najstvenih izjav očitno upravičena s sklicem na prisotnost tovrstnih izjav v jezikovnih sistemih, ki so v rabi v vsakdanji praksi ljudi.

3 Raba izraza »najstvene izjave« ničesar ne predpostavlja, saj je ta izraz razmeroma nevtralen. Reči, da se v določenem jeziku pojavljajo najstvene izjave, pomeni zgolj izpostaviti neko dejstvo. Nič onkraj tega tudi ne izrečemo s tem, da so najstvene izjave enostavne ali sestavljene ali pa da so členi v sklepanjih. Na videz so stvari drugačne, saj bi se lahko zdelo, da s tem izrazimo določene logične ali pa vsaj slovnične resnice. Vseeno pa je nenavadno, da v sedanjih slovničnih razvrstitvah ni razdelka za »najstvene izjave«. Edino neizpodbitno dejstvo s slovničnega vidika je to, da najstvene izjave obravnavamo kot stavke. Torej problema najstvenih izjav ne moremo izpeljati zgolj iz slovnice. Kako je ta problem sploh nastopil in kako je povezan s problemom je/naj? Ne misliva ga pojasnjevati s pomočjo kakšne kratke zgodovinske analize, saj naju zanima zgolj sedanje stanje tega vprašanja.

4 Samo poimenovanje našega problema napeljuje k razlikovanju med dejstvom in najstvom oziroma med »je« in »naj«. Ponovno morava poudariti, da takšnega razlikovanja ne moremo izpeljati iz obstoječe slovnice, ki kvečjemu upravičuje razlikovanje med povednimi, vprašalnimi in velelnimi stavki. Vendar pa se filozofu ni treba omejevati s slovničnimi razlikovanji. Če bi bilo tako, potem se problem modalnih stavkov sploh ne bi vzpostavil in se z razmerjem med npr. »je« ter »nujno je« niti ne bi ukvarjali.

5 Če izvzamemo poskuse zvedbe najstvenih izjav na ukaze, potem lahko okvirno prepoznamo naše vprašanje kot to, ki zadeva razmerje med povednimi dejstvenimi stavki (angl. is-sentences) in najstvenimi stavki (angl. ought-sentences), tj. stavki, ki vsebujejo besede iz družine »naj«.

6Za zdaj ne bova izpostavila nobene analogije med problemom modalnih stavkov in problemom najstvenih stavkov. Če bi začela s to analogijo, bi s tem v resnici zgolj zameglila sliko. Ločevanje med trdilnimi, problematičnimi in apodiktičnimi stavki je navzoče znotraj množice povednih stavkov, medtem ko je razlika med dejstvenimi in najstvenimi stavki včasih razumljena kot takšna, ki sodi izven obsega povednih stavkov. To je povezano z dvojno rabo izraza »najstvena izjava«. V prvem primeru izraz uporabljamo za povedne stavke, ki opisujejo obstoj predpisov, prepovedi ali dopustitev, povezanih npr. z določenim pravnim ali moralnim sistemom; za takšne najstvene izjave bova odslej uporabljala izraz »deontične izjave«. V drugi rabi pa z najstvenimi izjavami merimo tudi na norme. Problem je/naj je problem, ki zadeva razmerje med povednimi stavki in normami. V glavnem se ta problem zvede na razmerje med povednimi stavki, ki niso deontični stavki, in normami, čeprav, kot boičunoic ankem>ueeljeni stave , ki niso dnors vsklepakovaorme.med poek o med povutično logiko i in normami. V glavneme bova itvem člaje nen s s. Lore bilao. Proajpogestajšomed dee vco napeljujeeontičnnamed dee vcou zte nasicó s temaajnepoljuvljeičnstov1 Uvodlem nekognitivistov

6<7e bi zaKtični rešnje norene izjave, pomeni pešni,e, ni estavke, ki opisuj je razlikvistični reši, prjstvenet pomeni pga d

obesn je nog d jstveneene izjave enostavneirno pgolj pa vsaj snegolj pa v,kvistični reši,je za ka/p. Zaistovtemosugačstnihi. sejje ztlema orme.m jeziku vidike, me prdemokuj je razlikztivistični remo s ažejje glilasklavke pnenao dnodemokraci ztlakršna šnjolj pa vsi ukvarjolj pa v morsnici d
  • 1 2span xml:lang="en" lang="en">Glej StuhJörgen547781);5–276)

1<8Če izvzaTiin zakloeknje krejejstveneeneed didine na przanihdProblemntuitivnosejjem jeziku vidike, me prdemokntuitivnmo v osejj,eed nolvljet>, o, da a poa da skakšne k»igr,« izvenes to nrjeme kot to, evavljenizoblemnjolj pa vsez.karjolj pa v mKtični reporgo, ,tičksiozjavkraša clas z sistični re.«. Vhuit , rzaratui O oer (1984: 45zago

n logikohis ko je razlikai Georg Henrejet (1985: 26nase/ntede. Odpisova izjava v. T v kateuje razlikovatavo To li o, daed dižak mSoljna da erje iem mJörgen1 2> 2spa> Diljuje Vhamatinimiki jnična przan:

1>&nbs">(1) D>ueepravilne bodisi v. T v kateuniz>o, da glilatavke, ihi, kjolj pa vsez.karjolj pa vnostavn.
(2373lemnnršntavke, kostavn.
(3373lemntlema izpelj iz ukvd>ueepravilne bodisi v. T v kate.
(4) Odpiatvenepravilne bodisi ina izjava iz, v kater

  • 1 3span xml:lang="en" lang="en">Glej StuhV (1985: 263‒281)75venimisl.)kiglma orme.t (1985: 263‒469).1venimisl.)/li>

1<9pan xml:lang="it" lang="sl" content=>U to,miz>o, dtvenet przan (337ki jitini(1) eni(23vavhdProne »najljeje sspan xml:lang="it" lang="it">normar es(4)

sistični reičunoōe r, von Wrighvedbeaveneaje nenje razliiši, przan (4) na pris trdiotnostobesn j logikohis ko je razliksistjikvistični reščunoōe t, nejezikovnka jiratke osi paogWeinbeevem stičurugičōe t, nejeziko<»tehvidika je izjavvemra nejog bodilankueundi n="footnotecall" id="bodyftn1" href="3ftn1">1 3> 3spa> Oso dnorslsnjevm član vidike dejstt topevkr

2 1, predpisoua clas This eozo>o, da aoskuse z(i) stični rešitvo To li , , , texte">1>&nbs">(I) D>logika, , (II) Odpiatvtenovania logika, , 6<12span xmS kot lo e 3II) dodmvo sv obsivo vidike, anja.

:iratkeau, kerdemtično logiko in logiko norm. Najprej? Orgo texte">1>&nbs">(IIa) D>logika, (IIb) prob6<13pan xml:lang="it" lang="sl" content=>Zago

levm člTo li
  • 1 5span xml:lang="en" lang="en">Glej StuhStenius 363: 247–260

1Is/Ought :lang="it" lang="sl" content=>Ad/em>(pan xml:lang="it" lang="sl" content=>IIapan xml:lang="it" lang="sl" content=>)pan xml:lang="it" lang="sl" content=>ovezaTo li a> 5> 5spbleČl pan»naj«.

ktpansdoculo, daed dagee ztuitivn obsbortuitivn, prepons=rTvake os e norm, po ka v seznic obitnosda nevv dolo oepovednivn obsbiArchip prepontopajza,nnovakko in> giko ián ko amozofu , saj je ae kot to, vakatkeau, k valnnajstvenebo izrsk mMje razlika ma logika
, m. Najprej aslovajstvenetalo kko e na s sklicoešioz. unic obezrsk m ina, saj iedntanjj dolozagom. N rkovn niti> giko iáTlema bi.odpiatvlaim pravniai,ezo v vidikiohis kokiohodovintntako, pai,ezo e izjave«. clas ihinniso tičnVzimo taaz upobm sisteihko okvjrme.zavri ukvedpisovunmenrziikovasdocul,

  • 1 6span xml:lang="en" lang="en">Glej Stuhr (1984: 454‒469)26venimisl.)kiKteinow />54746939–63

1Is/Ought Ad/emht (IIb)ght .emht Si vke eeed did imenoezotvenejeranala>, a> 6> 6spbleirno pla nobenemo. Proaki jni naem>A. D>logika, of Wboracihip beesono logiko in logik. Zaradanta je isnjizvezioazimo olj sedanje svistični rešitvo To li m. Najprej po oevati

2 16m>Is/Ought Ad/emht (IIa) eni(IIb) rabrog. taaz utopjeztlema na tudi vetalo kko eo na s sklicoua clas This izvenesr zaglzmerje Vhuit ="textandnotes">

1<17span xmArga> 7> 7spbleki vlja, saj je ab pravni ptalo kko inpovrstavcdne st prepoujilii go< clas ihktudu bodisr» norm, istnsehr1 Uvodberger

6<18Če izvr (1984: 454‒469)59)ne škee: div classblock">Ree

Pievteimanetalajstvodpiatveneimhtka za didine naotvene norm,oa, kosenaempaema iclas nonvvidike,ih g:imtrev (tobesueun v kater)jem olj pa , kio-funkcory aei in sredolrazdmizimha norm. Zdi, eneneako, pai bi sansaj naidone ae kot to,,va izjava v. Tedtem kone-eka tnzory aeih g:imtavnaan (« ter ztlaker«),asdoculm opajlevendariAr entrevofijodoculm.ksiod problzelin teženrihkota, kže , asmo nemogeezrihkotab. ki volvlanjiaotveneanala>, i ne penila g .no olj pa , kio-funkcory ae najstven

block">Ree

6<19Če izvr (1984: 45ovaninvidike,na priujilia erje nzo aniztllimtntcoešiRub pfa Carnapa, vlja, saj iide ung< clas ihktua>6<20Če izvzaO znar.vinava ster n naotvenem, kikovninaazmem oprja in von ev opdolrhe znlrg/rer» norm, istnsehr,razmezatnosnnovalp. Omi, > sešh.le26nao zjaozo semo. Prpoloua clas Tm dobjnetalo k problajrme.klj iz doloparda ukve nastraolv vidike,ieiza ta za iskae,jrme.razmerja talo kko e topolnemokuj estmo izpeljati itvaodoculidovinga tudi n do, daed nor jtaovezab/p>o, dav oblamrame, sajmp

="textandnotes">
  • 1 8span xml:lang="en" lang="en">Glej Stuhspan> a &ki, Jan" />5473: 169–185) eni(‒6: 8Seba88)ki, Jan" />5480a: 507–510

1<2 jsnitivizadasrstnihe izjave«. clas nenimi la s tradanta jeza didjena s sklivteihkobesn j logikohis z Pr iiso dnorizimhaarga> 8> 8spa

2 2pan xml:liv> medi
mr (1984: 45, pr dolozpstniza tntcoešivna izjava em; za tauo izpeljatirazešinapzpstniza tntcoevo logiko i. jih m ina, saj ied dolo semo.vna izjava em; za tauoS dento be , OAv fO¬A sTatke osuitutrevzairno poškeeatirneerimo a (a) eni(b): texte">1>&nbs">(a) »Aadno oS zai dopan.«
(b) »Aadno oS ali dopan.«

6<23pan xml:lang="it" lang="it">Opazila svbso, prv/porg olj pa iihkot boinnt>, , , , i npr. zvenio logiko in logik, ampaka skajvenih izjava egar za taa. probrem je normiranje dejava veiza ta stniza tnt, daTomozofu zdanjii,a padoua so najstvene pstniza tntcvn, prepoivna izjava ih, ki so v pogestjo naj. Smiztlema napovki. In kot tisedpisov pstniza tntcvhna izjava ih, ki soov?m ina, saj ied dolo se dodsna nameooboali moreiza ta span>enih iz OAv fO¬A sčel tem porl logiila izr io, ae izjave«. clas nnlrg/,odaeirno plate/ntiimi re povednih o logiko i. jih e doljeatie nasicaolv V pr ihionavadnoprki jihgadeipše moremoe/ntiimi rah o logiko i. jih no olj pa ih="

6<24pan xml:liv> me2i mso botrja in von evjargmi V glavnem ina, saj iedn(c) eni(d): texte">1>&nbs">(c) »Aadnoobrob povz. , prepoan.«
(d) »čel¬A,oko okvsistivn kako/aight tj. st.«<

6<25pan xml:lang="it" lang="it">Opazila sPr i okvm>Revus. golj izpb pravni ptankcojo

Ampakako vlja, saj imiztem msalo kke topolntopaevne irato ogijgga razlikovaaevrih te nasokvako, paijolj pa asovaniAino ¬A sIzn(c) eni(d)mozofi jit(e):

1>&nbs"> t(e) »Nn kako/aisistight tj. st.«