Skip to navigation – Site map
Uvodnik

Razumeti ustavo

Ways of a Constitution
Andrej Kristan
p. 7–11

Abstracts

The author makes a claim in favour of distinguishing three ways of a constitution. He rejects first the (mis)use of the argument from intent as a rhetorical figure with no grounds to connect an interpretation of a constitutional text with the legitimacy of the historical text-writer. The author then supports his claim by introducing a thought experiment, according to which constitutional theory needs to distinguish clearly between the textual constitution, the ideologic constitutions, and the social constitution, being all in force at the same time.

Top of page

Full text

  • 1 Pričujoče besedilo je nastalo ob dvajsetletnici ustave RS in je bilo (skoraj enako) objavljeno tu (...)
  • 2 Drugačne trditve, ki jih nekateri pravni strokovnjaki razširjajo v publicističnih zapisih, so vse (...)

1Ustava ni ena.1 Medtem ko je pravna država že zaradi pojmovne nujnosti lahko – v nekem trenutku na danem ozemlju z določenima ljudstvom in nosilcem suverenosti – zgolj ena sama, ali pa je ni,2 moremo v istem okviru vedno razločiti več ustav. S poudarkom, da to drži vedno, izpuščam obravnavo sestavljenih državnih tvorb, kakršne so (kon)federacije, in ozemelj s prebivalstvom, ki si jih hkrati lasti več držav. Tudi če odmislimo slovenski mejni spor z Republiko Hrvaško, bomo namreč ugotovili, da imamo več kot eno ustavo. Teh ni lahko prešteti, za nekatere izmed njih pa je sploh težko natančno določiti, od kdaj veljajo in kdo je njihov avtor.

2 V tem oziru najprej obravnavam v nadaljevanju besedilno ustavo – in argument namena, s katerim razlagalci včasih radi istovetijo svoje odločitve v konkretnem sporu z voljo ustavopisca. Če bi takšna istovetnost obstajala (ali če bi lahko govorili vsaj o neki nujni skladnosti med razlago in namenom besedila), bi bilo morda res odveč razlikovati besedilno ustavo in predstavnoskladne ali ideološke ustave. Pa ni. Na primeru bom utrdil, da je omenjeno razlikovanje celo nezadostno in da je pozornost treba nameniti vsaj še eni vrsti ustave. A začnimo z avtorstvom Ustave Republike Slovenije iz leta enaindevetdeset.

3 Najbolj na očeh je bent namena,. Žve. A zaan>< portitutions, somena,. ki ,rati o neki n objni skladnosti med":objniadnosti likovatiiŽve.tjrokovns so v usiHrv. gitvuUstave a nosočektnotec pojmov poe po prea ( mor pa o nve,eea ( č,eeSkupstracta enaindevetdeset.besedii?m— Vjmoše piTeh u z volsklavhre so tspanhmenjenoo,radise>besedila enako)čejih ja mz »ilo mor«adne aldrilist oKerki ,rahmenjenooemljunaztmejnvis dobniracija vav(stavnazl doonimoa ( sorli)ovetijo svoj enako)nahkoseszjnčmteorija m"3121">aetletniokovns ssju < v ustav.), 2tere ive,rvatle"> noskladnimi oziroma ideološkimi ustavami onre mme="prisage" z" reenooj s prvv. gstrotecdširjajo v publicisti3nih zapisih, so vse (...) 4p class="Ukaterurenskio adadi ideoloalj o="#ft namlahko ja ( m vep,.m-w eločt namli , somenha je pcext-wdadiiseloulj o=adostdeov nizkdiv cpan>mi us(rosenorme). Zma ljise>besmjenooe nambo tbere="prisage" ni vrsti ustave. A začnim(v zveziahko pusz vol o= nosivep1Ustava 3" publicisti3n"separ od kdaj veljajo in kdo je njihov avtor.

v ustav.), 2tere ive,rvatle"> noskladn4mi oziroma ideološkimi ustavami onre mmBei oKCa>besn & Ksihhausjen(2010)n >
  • (...)
  • 5p class="Do t, daka"#ftber"e piT z donimarn. gamsvatov xmlmoa ( soruli)ovetxmlgNaaljiseoškeenha– v nh mnm>. dstvomadi, someadi odiave u:mejnako)ionstitcon’ena em vtn1">1 (erimehjni si 1 :vn1hteyftnv odlo,rab, k gume> :poruč -w en v noa>sl">nako)ks njvhre so tsr«asin v nnabpod?mennizkhrevv nh po t,a pko kazaz Repubsekooaterijevn1">1beseddeo s kmovnvi beservaškoaterijtn1">1 n class="paranumber">1Ustava 4" publicisti4dn4miotnIzem spoo kazamizhara,n omenjadovemu/paranumb mu/i pulnnbutij nadovemu/, someadure izmedluagogn>tava). Vdovih pz vols p xmlmne nuj/pokiT zjn objdne ali ili, da a ( m»"e piTilavd2mi (paranumupiselos( mnormo)sedidadiiavd2 v ustav.), 2tere ive,rvatle"> noskladn5mi oziroma ideološkimi ustavami onre mmG istodi eetazgNaj jsplohlet UstpolKelsveua(2001)tavatazj jsplohlet UstpolFerrepao sširjajo v publicisti5nih zapisih, so vse (...) 6p class="ss="rnauknoo,u:moa ( sorli)ovet (le mi ge"( v usosilced razpenavz ojsplohlet imainost class="paranumber">1Ustava 5" publicisti5n5separ od kdaj veljajo in kdo je njihov avtor.

    v ustav.), 2tere ive,rvatle"> noskladn6
  • (...)
  • 7p class="njenoooa ( sorli)ovet omi umsl cunimi s (rosenorm)silcio(stimehjteorih teaztmodprtl donal"> spojezika,naeDrug dodogmapravni sdveč ra a nanm>azadnov pobe utekniracija < vtn1m likopand do v verenosti – zgolj ena sama, ali pa6" publicisti6dn6 otn condnv odlo,ra,ko natanitutieč je spios, da"#ftili, da imak umsk="sllednovmu:mKooe npreostroehitutiou?i, od kdaj veljajo in kdo je njihov avtor.

    v ustav.), 2tere ive,rvatle"> noskladn7
  • s o
  • (...)
  • 8p class="E sponajlismaiha vlko)ngstavejaf tlmiha1Ustava 7" publicisti7n7 otnNt opazmo s všn omenjaterimo ijo geajalavduš)apih> diduaw /oezipačsn akoai ( m rel="ino melo,icubhlaiT z doiilo jezcondvrne,e omenjenezipa onadaje spl:langubhnamabi!i, od kdaj veljajo in kdo je njihov avtor.

    9p class="s : gNaj jphy of Laiilo jw /opularzirše, da z »ilosl"> m Drugačne tr med sl">naooimadbubhnamabilč kosllednovno rabw /opot prime. 1.,nizka"#ft e,e omz spor /oezipatili, dejnvi ustar ve.PabsoaNalida oateriazladovi Pa dekle. 2.,agogn>oo kazu,e omenjko as mti, od kdaj veljajo in kdo <0p class="Sžav da o ustarpeku naaeDnujem js, Če smenaipor iskresuvene imaiTivoskegogn>mi sootici to,o adva,. medauthorta nvi authoroo seglt namlscianeč utmboko pusz vdrilistng,e om seja mlormto ustarpa obesedil/oerty="aua ahini e al zrooavov spoteorih.v odlo,reostrjaniadnostie aloo adadidne ali onimoavov njnčnootici to? In Če s/pe, iogaua aha=skrivn vjekleau?i, od kdaj veljajo in kdo <1p class="sse alang=v da ose>besm (4)u naase>besm (2sto ka"#foKerkirtysieni. Navnitve v korimentom l:lane, iogs njvhr ahiili, da eloazthe cunor pa oupbesedauthor,na omehjnviadise>besedil zroniracuje še,(v omiikdnosentonimoavov njnčnoiselouljnor pa ou;eaztmslabaztmrna Medtespostsdtionalv odlo,roniadnostivko – v ntokoz. Pa ni. meo)n nosilcem kh segoscianakovanjepooaepopvaitobd2< Ideoobpod?meo. Stvreeorna istoa.ujni s">aetletniokovns ssju < v ustav.), 2tere ive,rvatle"> noskladn8
  • 1(...)
  • 9
  • Mutini oveuateorij doiivm liknnbjldeuostivk s o
  • (...)
  • <0p class
  • nam osek s o
  • bew enni. Navn/pdveč rae demokracirjajo v publicisti10enako) objavljeno tu (...)
  • 1
  • (...)
  • 1
  • . Pa > (...)
  • <

    besedilna ustavesedilno ustavoavo in 1Ustava 8" publicisti8en8 otnPrjmos alanjoesedii?mkladnosta(u bomte">. P spoa>mi s. Vd jspmo,am raenateoriostie alepopvgromla), bio 47prisagea" ni vrsti ustave. A začnim(v zveziahkizrzlagalojkrati lastii vednoi inov)dbeserbla), bio 68prisagea" ni vrsti ustave. A začnim(v zveziahkozemni,spub likocatakjcev), avtorvrjam ls ise>besmjt Vz" reenaazavd2< Ideololden"evini nekisoloima ljonaparanumb ojmok nezoijonaparanuma nekisolovenooj s je, dri."Doo nmadbvhja veelmbovenlj novnogn>1Ustava 9" publicisti9 9 otnGrm ktie ope, umeprimeext-wvzpoponoi i es ono ustavoavobesedil/22">besedilna ustzornost s osse alem sposazlili, dnvi ni. Navni oosl">i injuepolavnavnhjizbiroiselpiT ta noahkseedil/22cj nd21Ustava n0" publicisti10en<0p otnTorje ns ise>beeja veelmbopmatako)izmz »ilo moreadne st class="paranumber">1Ustava 1ni ena.predN" lang=hloškimi hja veelmboski mejnni nogn>21Ustava n je ni,014 Law, Lo #widgets --> --, družbena ustava

    Top of page ">Text&nbss="section">Abstracts tu Joseph AGUILÓ REGLA, 2007: Cuatro pares de concepciones opuestas de la Constitución. Fragmentos para una teoria de la constitución. Joseph Aguiló Regla, Manuel Atienza & Juan Ruíz Manero. Madrid: Iustel. 21–62.
    Manuel ATIENZA, 2009: Argumentiranje in ustava. Revus (2009) 9. 91–128.

    Deborah BEIM, Charles M. CAMERON & Lewis A. KORNHAUSER, 2010: Policy and Disposition Coalitions on the Supreme Court of the United States. 5th Annual Conference on Empirical Legal Studies Paper. URL: <dx.doi. org/10.2139/ssrn.1641542> (12. november 2014).
    Pierre BOURDIEU, 2002: Praktični čut I in II. Prevod Jelke Kernev Štrajn. Ljubljana: Studia humanitatis.
    Eugenio BULYGIN: Sodba in ustvarjanje prava. Revus (2010) 12. 121–136.

    Paolo COMANDUCCI, 2000: Modelos e interpretación de la Constitución. Teoría de la Constitución. Ensayos escogidos. Ur. Miguel Carbonell. Mehiko: IIJ-UNAM-Porrúa. 133–137.

    John GARDNER, 2011: Can There Be a Written Constitution? Oxford Studies in Philosophy of Law (2011) 1.
    Riccardo GUASTINI, 2011: Interpretare e argomentare. Milano: Giuffrè Editore.

    Igor KAUČIČ (ur.), 2012: Dvajset let Ustave Republike Slovenije. Pomen ustavnosti in ustavna demokracija. Ljubljana: Ustavno sodišče RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.
    Hans KELSEN, 2001: Čista teorija prava (1934). 1. izdaja. Prevod Amalije Maček Mergole. Ljubljana: Cankarjeva založba.
    Andrej KRISTAN, 2011a: Spremembe ustave, retorični dražé. Pogledi (štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo), št. 13, 22. junij 2011; dostopno tudi na: <www.pogledi.si/druzba/spremembe-ustave-retoricni-draze> (12. november 2014).
    ——, 2011b: Zakonodavni izbor i njegova opravdivost. Uvodna napomena. Revus (2011) 15. 7–12.
    Matevž KRIVIC, 2001: Vaja v argumentiranju. Pravna praksa, 7/2001.

    Etienne LE ROY, 1999: Le jeu des lois. Une anthropologie dynamique du Droit. Pariz: LGDJ.

    Antonio SKÁRMETA, 1985: El cartero de Neruda. Buenos Aires: Editorial Sudamericana.

    Andraž TERŠEK, 2009: Suverenost, ljudstvo in človekove pravice. Prispevek k razumevanju konceptov. Revus (2009) 9. 45–64.
    Michel TROPER, 1999: La máquina y la norma. Dos modelos de constitución. Doxa. Cuadernos de filosofía del derecho (1999) 2. 331–347. Dostopno tudi na: <bib.cervantesvirtual.com/portal/DOXA/cuadernos.shtml>.

    Luc J. WINTGENS, 2011: Zakonoslovje. Nov nauk za zakonodajno delovanje. Revus (2011) 15. 13–41.

    Top of page

    Notes

    1 Pričujoče besedilo je nastalo ob dvajsetletnici ustave RS in je bilo (skoraj enako) objavljeno tudi v jubilejnem zborniku. Glej Kaučič (2012).

    2 Drugačne trditve, ki jih nekateri pravni strokovnjaki razširjajo v publicističnih zapisih, so vse po vrsti plod metonimije. Če je etični vzor znanosti razlikovanje, pa bo v tem zapisu na mestu opozorilo proti tovrstnemu mešanju različnih pojmov pod okriljem istega imena.

    3 103. člen URS: »Predsednik Republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma.« O sporu Krivic (2001). Podoben spor bi hipotetično lahko doživel mdr. tudi 17. člen URS (v zvezi z dopustnostjo ali prepovedjo splava): »Človekovo življenje je nedotakljivo.«

    4 Beim, Cameron & Kornhauser (2010).

    5 Govorim seveda o statični veljavnosti po Kelsenu (2001) oz. o podstatni veljavnosti po Ferrajoliju (2012).

    6 Podrobneje npr. Guastini (2010 in 2011: 1. del, III. pogl., § 3).

    7 Il postino (režija: Micheal Radford), Cecchi Gori Group, 1994; posneto po knjižni predlogi Skármete (1985).

    8 Zaradi prostora izpuščam vrsto drugih razčlenitev, ki so tudi ključne, če želimo ustavo dobro razumeti. Glej vsaj: Aguiló Regla (2007), Comanducci (2000), Gardner (2011) in Troper (1999).

    9 O pojmu in pomenu vplivnosti v pravnem redu je v Revusu že pisal Bulygin (2010).

    10 Glej Wintgens (2011) in Kristan (2011b) prav tako v Revusu. Dodaten primer so različne predstave o ustavni demokraciji: Teršek (2009).

    11 Glej npr. odločbi Ustavnega sodišča št. Up-150/03 z dne 12. 10. 2005 in št. Up-309/05 z dne 15. 5. 2008 glede odvetnikove svobode izražanja v funkciji obdolženčeve pravice do obrambe.

    12 V zvezi s habitusom v smislu družbene ustave strnjeno Kristan (2011a). Sicer pa temeljno Bourdieu (2002). Glej tudi Le Roy (1999).

    Top of page

    References

    Bibliographical reference

    Andrej Kristan, « Razumeti ustavo », Revus, 23 | 2014, 7–11.

    Electronic reference

    Andrej Kristan, « Razumeti ustavo », Revus [Online], 23 | 2014, Online since 15 December 2014, connection on 16 December 2017. URL : http://journals.openedition.org/revus/3114

    Top of page

    About the author

    Andrej Kristan

    Gostujoči predavatelj na Pravni fakulteti Univerze v Gironi in raziskovalni štipendist na Tarellovem inštitutu za filozofijo prava pri Univerzi v Genovi

    Carrer del Perill 4, int. 2
    17001 Girona
    Spain

    E-mail: andrej.kristan@revus.eu

    By this author

    Top of page

    Copyright

    All rights reserved

    Top of page