Uvodnik ob ustanovitvi Revusa
Full text
1Za ustanovitev prve slovenske revije za ustavno pravo gre. Posrečenosti njenega imena: Revus so mnogi slovenski pravniki dobrohotno pritrdili, drugi pač ne. V besedi Revus je mogoče prepoznati logično kratico daljšega imena: Revija za evropsko ustavnost. In četudi Revus ni namenjen iritiranju bralcev s posredovanjem ustavnopravnih miselnih ugank v smislu rebusov, je ime zapomljivo tudi zavoljo posameznikove, običajno spontane asociacije na omenjeno miselno igro. V Sloveniji obstajajo revije in strokovne publikacije, v katerih je mogoče objavljati ustavnopravne teme (Pravnik, Zbornik znanstvenih razprav PF v Ljubljani, Dignitas, Pravna praksa, Javna uprava). In vendarle sva prepričana, da lahko obstoj slovenske revije, specializirane za ustavno pravo, pomembno obogati ustavnopravno teorijo ter otipljivo prispeva k nadaljnjemu razvoju ustavnega prava v Sloveniji. Po najinem mnenju pomen tovrstne revije tudi presega zgolj (institucionalne) potrebe ustavnopravne znanosti, zato si želiva, da bi Revus postal sestavni del razvoja in krepitve splošne slovenske (pravne) kulture in (pravne) identitete, tudi dodana vrednost načelnih in strukturnih sestavin slovenske demokracije. To prepričanje utemeljujeva z naslednjimi dejstvi: s spremembami, ki sta jih na področju ustavnega prava povzročila osamosvojitev Slovenije in sprejem Ustave iz 1991. leta; slovenskim in svetovnim razvojem ustavnopravne znanosti; z vključevanjem Slovenije v EU in druge mednarodne integracije; razvojem in globalnim pomenom konstitucionalizma kot temelja državnega in mednarodnega prava; s pravnim in političnim pomenom prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in delovanja drugih organov Sveta Evrope; s pomenom in z razvojem prava EU za evropski prostor in za Slovenijo; s civilizacijskim pomenom temeljnih človekovih pravic in svoboščin kot vrednostnim merilom legalnosti in legitimnosti državnega in mednarodnega prava, tudi kot vrednoto nastajajoče evropske ustave; z dopolnjevanjem in razvojem slovenske ustavne ureditve in načel, ki zadevajo organizacijo in delovanje državne oblasti; ne nazadnje tudi s potrebo po krepitvi in razvoju slovenske obče kulture in nacionalne identitete.
2Kot urednika revije za evropsko ustavnost zatorej želiva snovanje in izdajanje revije soočiti predvsem z izzivom obogatitve slovenskega ustavnopravnega diskurza in z izzivom nadaljnjega razvoja slovenske ustavnopravne znanosti. Najin siceršnji pogled na življenjske okoliščine slovenske pravne znanosti, na razvitost slovenskega ustavnopravnega diskurza, na transparentnost ustavno pravnega publiciranja in na kakovost ustavnopravnega znanja slovenskih pravnikov je kritičen. Tozadevni pozitivni prispevek Revusa bi bil lahko znaten. Revus je namreč apriori namenjen objavljanju strokovnih člankov s področja ustavnega prava; predstavitvam, povzemanju in komentiranju odločb slovenskega ustavnega sodišča, tudi ločenih mnenj ustavnih sodnikov; predstavitvam, povzemanju in komentiranju odločb vrhovnega, upravnega in drugih sodišč v Sloveniji; predstavitvam, povzemanju in komentiranju odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča EU, drugih mednarodnih sodnih institucij in najvišjih sodišč drugih držav (ameriškega vrhovnega sodišča, nemškega zveznega ustavnega sodišča itd.); prevodom odločb mednarodnih sodišč in najvišjih sodišč drugih držav; objavam najboljših diplomskih, raziskovalnih in seminarskih nalog s področja ustavnega prava; objavam strokovnih člankov s področja ustavnega prava pod avtorstvom ustavnopravnih strokovnjakov iz tujine; ažurnemu pregledu in predstavitvi domačih in mednarodnih dogodkov (seminarjev, konferenc, izidov strokovne literature ipd.), ki zadevajo ustavno pravo; predlogom in komentarjem predlogov za spremembe Ustave Republike Slovenije; prevodom posameznih delovali poglavij tuje literature s področja ustavnega prava ipd. Kot sekundarno nalogo sva si postavila tudi cilj občasnega prirejanja konferenc, okroglih miz, razprav in javnih predavanj; sodelovanja s primerljivimi domačimi in tujimi revijami ter morebitnega izvajanja posameznih skupnih projektov; sodelovanja s svetovnim združenjem za ustavno pravo ipd. Srednjeročni cilj je tudi izdajanje knjig in zbornikov s področja ustavnega prava. Revus, ki besedila objavlja v slovenskem jeziku, nekatere dokumente, odločbe in članke objavlja tudi v angleščin. V angleščini so tudi avtorski sinopsisi vseh člankov, kazalo in nekateri drugi podatki. Revus, ki naj bi izhajal štirikrat letno, vabi k sodelovanju Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, predvsem Katedro za ustavno pravo, Pravno fakulteto Univerze v Mariboru in predavatelje ustavnega prava na drugih visokošolskih ustanovah v Sloveniji. K sodelovanju vabimo tudi organe in institucije, državne in civilnodružbene, ki se pri svojem delu soočajo s problemi ustavnopravnega značaja. Revus v določenem oziru opravlja tudi naloge glasila Društva za ustavno pravo, hkrati pa je odprt za znanstveno sodelovanje med strokovnjaki za ustavno pravo s področja nekdanjih jugoslovanskih republik (Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Srbija in Črna Gora) ter drugih držav jugovzhodne Evrope. In nenazadnje, Revus je odprt za strokovno in konstruktivno sodelovanje z bralci.
3Revus si bo prizadeval izpolniti vse pogoje za uvrstitev v najvišji razred uveljavljenih revij na področju pravne znanosti (Pravnik, ZZR, Javna uprava, Podjetje in delo, zborniki inštitutov in pravniških srečanj), kar bi zagotovilo ustrezno točkovanje objavljenih besedil. Revija za ustavno pravo je bila ustanovljena ob naklonjenosti in pomoči Katedre za ustavno pravo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, profesorjev dr. Franca Grada in dr. Igorja Kaučiča, in Društva za ustavno pravo Republike Slovenije, predvsem profesorja dr. Ivana Kristana. Kar zadeva prihodnost revije, pričakujeva podporo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, drugih državnih organov (Urada Vlade za pravne zadeve, Državnega zbora, zlasti Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, Državnega sveta, Vrhovnega sodišča, Upravnega sodišča, Urada varuha človekovih pravic, Ministrstva za evropske zadeve itd.) in mednarodnih organizacij (EU, Sveta Evrope in Informacijsko dokumentacijskega centra Sveta Evrope, Evropskega sodišča za človekove pravice, Beneške komisije, Pakta stabilnosti itd.).
4Odločnost in potrpežljivost ustvarjalcev, sodelavcev in avtorjev Revusa ter v enaki meri materialna podpora nekaterih finančnih ustanov tovrstnemu znanstvenemu delu so vendarle omogočili izid prve številke revije za evropsko ustavnost. Kot urednika si želiva, da Revus ne bi ostal zgolj enkratni poskus ustavnopravnega publiciranja. Uresničitev uredniške želje po nadaljnjem kvalitativnem in kvantitativnem razvoju Revusa bo pogojena tudi ali predvsem z naklonjenostjo, ki jo bodo Revusovim dejavnostim namenili možni avtorji, naročniki in bralci, finančni podporniki in sponzorji.
References
Bibliographical reference
Ciril Ribičič and Andraž Teršek, “Uvodnik ob ustanovitvi Revusa”, Revus, 1 | 2003, 1 – 2.
Electronic reference
Ciril Ribičič and Andraž Teršek, “Uvodnik ob ustanovitvi Revusa”, Revus [Online], 1 | 2003, Online since 19 June 2013, connection on 11 October 2024. URL: http://journals.openedition.org/revus/1416; DOI: https://doi.org/10.4000/revus.1416
Top of pageCopyright
The text only may be used under licence CC BY-SA 4.0. All other elements (illustrations, imported files) are “All rights reserved”, unless otherwise stated.
Top of page