1 Uvodno in okvirno

1Poznano in neredko kontroverzno koračnico primerov, katere melodija izzveni v: ustavna pravica do zasebnosti [right of privacy], je ameriško vrhovno sodišče odigralo v preteklem stoletju. Z nje razsežnost jo se (ali pač ne) vtika Pravo v osebne odločitve posameznikovo družini, poroki in spolnosti, spočetju otrok, vzgoji otrok, ...

2Ameriško ustavnosodno pravotvorje jo pripne na klavzulo dolžnega pravnega postopanja [due process of law] 14. amandmaja; še precizneje, vtkana je v svobodo, kot jo slednji jamči in pojmuje:

• 1 Za več o tem primeru gl. A. Teršek: Primerjava pravnih ureditev abortusa, Dignitas št. 10, Ljubljan (...)

These matters, involving the most intimate and personal choises a person may make in a lifetime, choises central to personal dignity and autonomy, are central to the liberty protected by the Fourteenth Amendment. At the heart of liberty is the right to define one's own concept of existence, of meaning, of the universe, and of the mystery ofhuman life. Beliefs about these matters could not define the attributes of personhood were they formed under compulsion of the State. Planned Parenthood of Southeastern Pa. v. Casey, 505 U. S. 833 (1992)1

3VS ZDA je torej posamezniku priznalo pravico odločanja in določenega obnašanja brez vmešavanja države. Zatrjevane kršitve varovane pravice navadno razčlenjuje v dveh korakih:

41. Sta določena odločitev ali obnašanje temeljna pravica?

5Kot sita v tem primeru uporabi precej nejasni, megleni merili: je mar pravica
- "v koncept jamčene svobode vtkana implicite"; ali vsaj
- "globoko zakoreninjena v zgodovini in tradiciji nacije"?

6Podobnost z že razglašenimi temeljnimi pravicami je seveda dobrodošla. Skladno s precedensi spadajo med temeljne pravice: pravica do poroke, pravica do uporabe kontracepcijskih sredstev, pravica odločanja o vzgoji otrok, pravica do tivljenja s posameznikom po lastni izbiri in pravica do prekinitve nosečnosti.

7Kadar je dotična pravica res temeljna, Sodišče izvede strict scrutinity test. Da bi zakon test preživel, mora država dokazati a) obstoj interesa [compelling interest at stake] in b) ozko ukrojenost zakona za njegovo dosego. Sicer pa nadalje, če pravici ni priznan značaj temeljnosti, Sodišče

82. izvede še preizkus razumne podlage [rational basis review]. Zakon lahko obstane le, kadar:
- ima država legitimni interes, da obnašanje ureja; in
- je razumno sredstvo njegovega dosega prav takšen zakon.

9Lahne stopnje, ki nam rišejo razpon svobode pod okriljem 14. amandmaja, zasledimo že v zgodnejših primerih. V primeru Meyer v. Nebraska, 262 U. S. 390 (1923), VS ZDA spodbije zakon, ki prepoveduje poučevanje tujega jezika pred končanjem osmega razreda. Tak zakon po mnenju Sodišča "nerazumno vdira v svobodo staršev in skrbnikov, da usmerjajo vzgojo in šolanje otrok pod svojim varstvom". V primeru Pierce v. Society of Sisters, 268 U. S. 510 (1925), z doktrino prejšnjega primera VS ZDA prizna pravico šolanja v zasebnih šolah ...

10Trdnejši mejnik je Griswold v. Conneticut, 381 U. S. 479 (1965). Z njim je razveljavljen zakon, ki prepoveduje uporabo kontraceptivov ter svetovanje, pomoč in napeljevanje k njihovi uporabi. Zaščiten interes Sodišče poimenuje kot pravica do zasebnosti, poudarek pa nameni zakonski zvezi in varovanemu območju zakonske spalnice [marital bedroom].

11Po Griswoldu pravica do odločanja o spolnem občevanju preseže okvire zakonskih odnosov. Na podlagi enakega varstva pravic [equal protection of the laws] Eisenstadt v. Baird, 405 U. S. 438 (1972), omogoči razdeljevanje kontracepcijskih sredstev tudi samskim osebam in ne le poročenim parom.

13Takšno je stanje prava v času, ko na tehtnici stoji Bowers v. Hardwick, 478 U. S. 186 (1986). Bowers je v zasebnosti lastne spalnice zasačen v voljnem spolnem občevanju z drugim moškim. Pravica vstopa policista ni v precepu. Opisano dejanje krši zakon, ki prepoveduje "sodomijo" (ne glede na spol udeleženih posameznikov). Izhodišče primera, kot v supra opisani navadi, išče temeljnost pravice homoseksualcev do spolnega občevanja soglasnih odraslih [consenting adults] v zasebnosti. Pripoznanje "sodomije" kot take pravice Sodišče na podlagi zgodovine in tradicije zavrne. Nadalje pa zadostno razumno podlago, tj. legitimni interes države in ustreznost zakona, najde v nemoralnosti takšnih (v tem primeru homoseksualnih) odnosov!

14Napoved ostre spremembe šest let kasneje prinaša Planned Parenthood of Southeastern PA. v. Casey, 505 U. S. 833 (1992). Z rahlo drugačno konotacijo utrdi pravico do prekinitve nosečnosti, ki jo priznava že zavedeni Roe: "Naša dolžnost je opredelitev svobode vseh, ne pa postavljanje nam lastnega moralnega kodeksa," je prepričano VS ZDA (505 U. S. 833, 850).

15Romer v. Evans, 517 U. S. 620 (1996), na temelju enakega varstva pravic [equal protection of the laws] spodnese razredno osnovano dopolnilo ustavi Kolorada, ki homoseksualcem kot tudi biseksualcem odreka ščit protidiskriminacijske zakonodaje. "V kolikor zakon kalí v nevšečnosti [ali celo sovražnosti] do razreda zadevanih oseb, testa razumne podlage ne more vzdržati."

16Nov mejnik zdaj povsem nedvomno zakoliči junijski Lawrence v. Texas ...

1.1 Facti

1.2 Sententia

18Vrhovno sodišče precedenčni primer Bowers v. Hardwick ovrže! V isti sapi razglasi, da teksaški kazenski zakon, s kriminaliziranjem določenega intimnega spolnega vedenja med osebama istega spola, krši ustavno načelo dolžnega pravnega postopanja. Sodbo pritožbenega sodišča razveljavi, zadevo pa vrne v ponovno presojo.

2 Izhodišče

19Sodišču so v zahtevi (petition of certiorari) postavljena naslednja tri vprašanja: Ali obsodba pritožnikov na podlagi omenjenega teksaškega pravnega pravila, kriminalizirajočega spolno intimnost istospolnih, ne pa enakega vedenja raznospolnih parov, krši jamstvo enakega varstva pravic [equal protection of the laws] 14. amandmaja ustave? Mar obsodba pritožnikov zaradi spolnega občevanja soglasnih odraslih v zasebnosti doma krši njun življenjski interes do svobode in zasebnosti, zaščiten s klavzulo dolžnega pravnega postopanja 14. amandmaja? Bi morali primer Bowers v. Hardwick, 478 U. S. 186 (1986), ovreči?

3 Razlogovanje

3.1 Bowers v. Hardwick, 478 U. S. 186 (1986)

21Stanja prava, v času odločitve Bowersa in tudi Lawrenca, sem z osnovnim razvojnim očrtom že podajal v uvodu. Življenjski dejanski stan je v tem primeru skladen naslovnemu (Lawrence v. Texas). Le omenjeni premisi pravosodnega razlogovanja razloček zadajata prepovedi vsakršne (Bowers) ali pač istospolne sodomije (Lawrence). Izhodišče primera išče temeljnost pravice homoseksualcev do spolnega občevanja soglasnih odraslih v zasebnosti. Pripoznanje "sodomije" zavrne, opirajoč se na starodavne korenine njene prepovedi, vrednote, ki jih delimo s širšo civilizacijo, ali zgodovino in tradicijo Zahodne civilizacije. Nadalje pa zadostno razumno podlago, tj. legitimni interes države in ustreznost zakona, najde v nemoralnosti homoseksualnih odnosov (sklicujoč se na židovsko-krščanske moralne in etične standarde)!

22Večinsko mnenje Lawrenca napada predvsem zgodovinsko-moralno podlago vrednot, ki jih delimo s širšo civilizacijo. Ta je napačna ne le sedaj, pač pa že v času takratnega odločanja. Sodišče v zgodovinsko-moralnem zarisu namreč ni upoštevalo pomembnih avtoritet, ki so nakazovale drugo smer. Kot temeljno oporo mnenje VS ZDA navaja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je imelo skoraj pet let prej (1981) v precepu primer de facto podoben tako Bowersu kot današnjemu. Tam ESČP odloči, da takšna zakonodaja ni skladna z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP). Dingeon v. United Kingdom, 45 Eur. et. H. R. (1981). Svoji sodni praksi ESČP sledi tudi naprej, Bowersu navkljub. Takrat je bilo članic Sveta Evrope 21; dandanes jih je že 45. Trditev, da v zahodni civilizaciji zatrjevani pravici ni mesta, je dokončno spodbita.

3.2 Svoboda in dolžno pravno postopanje

23Tudi homoseksualcem, pravi VS, pripada ustavno varovana svoboda. Zakonu očita poseganje v osebni odnos, ki zapade v okrilje posameznikove svobode do izbire, ne da bi bil zanjo kaznovan. Pa vendar dejanj v precepu nikjer izrecno ne pojmuje kot temeljno pravico.

24Kar VS stori, je večinska posvetitev par vrstic, ki jih sodnik Stevens zapiše že v svojem odklonilnem mnenju v Bowersu: Prvič, dejstvo, da vladajoča večina v državi določeno vedenje tradicionalno označuje kot nemoralno, ni zadosten razlog potrditvi zakona, ki tako vedenje prepoveduje; ne zgodovina niti tradicija pred ustavnosodnimi napadi ne rešita zakona, ki prepoveduje mešanje ras. In drugič, posamezne odločitve poročenih oseb, ki se tičejo intimnosti fizičnih odnosov, predstavljajo obliko svobode, varovane z dolžnim pravnim postopanjem [due process clause] 14. amandmaja, celo kadar odnosi niso namenjeni spočetju. Še več, to varstvo se razteza nad in tim ne odločitve neporočenih, prav tako kot poročenih. Po mnenju večine vrhovnih sodnikov tako teksaški zakon ne nudi nikakršnega legitimnega državnega interesa, ki bi upravičeval njegov vdor v osebno in zasebno življenje posameznika. Brez temeljnosti pravice, a tudi brez legitimnega interesa, ki bi zadostil dolžno pravno postopanje, je torej kršena svoboda 14. amandmaja.

4 Domet primera je njegova kritika

25Lawrence v. Texas je hudo pomemben mejnik ustavni pravici do zasebnosti, ki odslej pritiče tudi ameriškim gejem in lezbijkam. Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike prvič v svoji zgodovini večinsko mnenje opira na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice! S tem so se morda odprla vrata inkorporaciji mednarodnega prava človekovih pravic v jurisprudenco ZDA! Slednje bo pokazal seveda čas, a prav tega se hudo boji sodnik Scalia. Vpeljavo tujih pogledov vehementno označi kot "nevarna dicta"; Scalia hkrati meni, da Sodišče ne bi smelo odrejati tujih razpoloženj, kapric ali mode Američanom. In če promoviranje spolne morale večine ne predstavlja niti legitimnega državnega interesa, noben od moralnih zakonov, trdi Scalia, ne vzdrži preizkusa razumne podlage! Res, če morala vladajoče, demokratične večine ne nudi niti legitimnosti državnega interesa, potem nravna prepričanja sama po sebi v pravu sploh nimajo več mesta! Sama po sebi! Poudarek obravnavani primer namreč namenja odraslim ter voljnemu soglasju. Ko gre za vprašanje mladoletnih in drugih šibkejših, škode (poškodovanje, krivica) in javnega interesa (ki morale ne obsega več) ter javnega zdravja, lahko še naprej govorimo o pravnih vprašanjih.